Vsi vemo, da je voda tekočina, ki praviloma nima barve, vonja ter okusa. Kljub temu pa včasih zaznamo, da temu ni ravno tako. Kaj je pravzaprav razlog za slednje? Na okus vode lahko vplivajo najrazličnejši dejavniki, tudi dezinfekcijsko sredstvo. Deloma na njen okus lahko vpliva tudi morebitna prisotnost mikroorganizmov. Daleč največ pa k temu, da ima voda okus, seveda prispevajo deleži različnih raztopljenih mineralnih snovi.

Seveda je voda lahko pitna ali nepitna. Za slednjo velja, da je onesnažena. Za morebitno onesnaženje je voda iz površinskih virov bistveno bolj ranljiva. Podzemni viri vode so namreč bistveno bolj zaščiteni pred najrazličnejšimi zunanjimi vplivi. Dejstvo pa je, da imajo tudi površinske vode določeno stopnjo sposobnosti samoočiščenja.

Na kakšen način se lahko preverja kakovost vode?

Kako kakovostna je voda, se lahko preverja na več načinov. Pri nas to preverjamo prek dveh oblik tako imenovanega monitoringa. Prvi je državni monitoring za pitno vodo, ki ga omogoča ministrstvo za zdravje. Preko tega se preverja kakovost pitne vode, in sicer na pipah uporabnikov.

Druga oblika je notranji nadzor. Slednjega omogočajo upravljavci vodovodov. Pri tem pa se spremlja kakovost vode na pipi uporabnika kot tudi znotraj samega distribucijskega omrežja. Na sploh je voda pri nas zelo dobra in se še izboljšuje. Na to kaže tudi vse manjši delež neskladnih vzorcev. Razveseljivo je, da več kot 90 % analiziranih vzorcev povsem ustreza zahtevam, ki so opredeljene v Pravilniku o pitni vodi.

Kaj vse se meri v pitni vodi?

Pitna voda mora biti torej dovolj kakovostna, zato je treba izvajati ustrezne meritve. V pitni vodi se morajo torej spremljati mikrobiološki parametri. Na leto se analizira približno 30 tisoč vzorcev pitne vode. Med analiziranjem se ugotavlja, da je voda ponekod bolj klorirana. Slednje pa je treba početi, da se lahko omogočita mikrobiološka skladnost pa tudi zdravstvena primernost vode.…